Novice in nasveti 2021

Pozdravi nov Tree-Kånken

Kånken Z VELIKIMI SANJAMI

Tree-Kånken združuje ikoničen design z novo tkanino na osnovi lesa.

Kånken je bil od leta 1978 le rahlo preoblikovan, njegova preprostost in funkcionalnost pa sta ostala enaka. Zato je Kånken postal domače ime po vsem svetu.

Tree-Kånken ne izgleda popolnoma kot današnji Kånken. Njegova zasnova temelji na čisto prvem nahrbtniku Kånken, ki je imel podaljšane trakove ročajev prešite čez celo sprednjo dolžino nahrbtnika, prav tako pa ni imel sprednjega žepa. Izdelan je iz materiala, razvitega kot potencialna alternativa fosilnim materialom: pridobiva se iz celuloze borovega lesa. 

Nova vrsta celulozne tkanine

Fjällräven si prizadeva za trajnostne rešitve ustvarjanja trpežne, funkcionalne in brezčasne opreme. Tree-Kånken je izdelan iz tkanine borovega lesa, katero je izključno razvil Fjällräven. Iskanje načinov uporabe materialov, ki ne zahtevajo uporabe fosilnih virov je ključnega pomena. To je potovanje na katerem želijo izboljšati svoj okoljski vtis in tkanina iz borovega lesa (Pine Weave) je del tega potovanja.

"Nenehno raziskujemo, kako lahko v svojih izdelkih uporabimo še več naravnih materialov, hkrati pa želimo iskati še boljše načine za njihovo pridobivanje."

Od celuloze do vlaken in do tkanine

Na kratko: sekance se skuha do celulozne mase. Masa gre nato v proizvodnjo liocela, ki je nekakšna tehnika predenja s topili. Papirjevina gre skozi predilnike, na koncu se jo spere, posuši in sprede do vlaken. Vlakna so nato spletena v tkanino, katero se premaže z mešanico poliuretana in voska, da podaljša življenjsko dobo tkanine in jo naredi še bolj vzdržljivo kot so ostale tkanine iz liocela na trgu. 


Liocel je regenerirano celulozno vlakno s prisotnimi polimeri, izdelan pa je na osnovi novih nanotehnologij na okolju prijazen način, zato ga štejemo med obnovljiva vlakna.


Postopek barvanja je pri proizvodnji tkanine verjetno najbolj energetsko potratna faza - ampak Fjällräven je poskrbel, da se pri proizvodnji tkanine (Pine Weave) porabi 65 % manj vode, 40 % manj energije in 50 % manj kemikalij.

Pridobivanje surovin

Les, ki ga pridobiva Fjällräven prihaja iz gojenega in certificiranega gozda tik pred njihovim domačim mestom Örnsköldsvik na severu Švedske. Razpoložljivi industrijski proces, ki danes les pretvori v celulozo, ne more obdržati certificiranega, sledljivega lesa ločeno od drugih virov lesa. Tako se celuloza, uporabljena pri izdelovanju tkanine iz borovega lesa, pomeša s skupno količino lesa, ki gre v postopek izdelave celuloze. To se imenuje pristop „uravnoteženja mase“. Čeprav sledljivost od nahrbtnika do drevesa v zaprtem sistemu ni mogoča, to še vedno pomeni, da Fjällräven prispeva k naraščajočemu povpraševanju po bolj sledljivem, certificiranem lesu v teh industrijskih procesih.

Eno drevo - 175 nahrbtnikov 

Prvi izdelek, ki je uporabil novo tkanino (Pine Weave) je seveda Kånken. Novi Tree-Kånken ponuja enako zanesljivo funkcionalnost, ki so jo ljudje pričakovali od katerega koli Kånken-a, vendar je narejena iz povsem nove tkanine rastlinskega izvora. 


Tree-Kånken vsebuje praktične malenkosti kot so zanke na sprednji strani za pritrditev luči za kolo, spodnji trakovi za pritrditev jakne ali joga podloge in odsevni logotip. Tree-Kånken ni le korak k bolj ekološko usmerjenim izdelkom, je odličen paket za vaše vsakodnevne potrebe.

Vir: Fjällräven Foxtrail

Celoten članek →

17 september 2021

DIVJI KARPATI: ŠTIRIDNEVNO POTEPANJE PO DRUGEM NAJDALJŠEM GOROVJU V EVROPI

Če ste že bili kdaj v Romuniji, potem veste, kako velika in prostrana dežela je in mogoče ste na lastni koži izkusili, da tam vsak izlet traja vsaj tri ure. Vožnje. V eno smer. In vam bo po vsej verjetnosti vzel cen dan, če ne kar vikend. A če ste že imeli kdaj priložnost izkusiti lepote in divjost romunske pokrajine pa tudi prijaznost in toplino tamkajšnjih ljudi, potem prav tako veste, da je bil vsak kilometer vreden vašega časa, slike in dogodki pa za vedno vtisnjeni v vaš spomin.


Prve štiri od dvanajstih dni, ki sva jih letos preživela v Romuniji, sva namenila potepanju po južnih in vzhodnih Karpatih. Dva dni sva hodila, dva dni sva se naokrog potepala z avtom. Bilo je nepozabno.


1. DAN

Nacionalni park Retezat: vzpon do ledeniškega jezera Bucura


V zahodnem delu južnih Karpatov leži gorovje Retezat, v njegovem osrčju, v istoimenskem nacionalnem parku, na nadmorski višini 2040 m pa jezero Bucura, največje ledeniško jezero v Romuniji. Pot do izhodišča, ki pelje tudi mimo najvišjega jezu v državi in kjer plačate vstopnino v park, se dobršen del vije med mogočnimi transilvanskimi gozdovi in zahteva nekaj spretnosti ter po možnosti malo višji avto, a je vredna vsakega truda. Po dobri uri adrenalinske vožnje vas bo namreč privedla do Poiane Pelegii, izhodišča, od koder se boste lahko podali v samo naročje karpatskih dvatisočakov.


In sva šla. Po ozki brvi, mimo kampa na jasi, obdanega z visokimi smrekami, sva se podala v gozd. Sledila sva oznakam na skalah in drevesih in takoj ugotovila, da je sistem označevanja poti v Romuniji pravzaprav popoln: oznake se pojavljajo v rumeni, rdeči in modri barvi, pokončna črta označuje glavno pot, križec stezo, ki vodi do glavne poti, krogec in trikotnik pa sekundarne, včasih krožne poti. Barve nimajo posebnega pomena, razen da preprečujejo nejasnosti ob morebitnem križanju dveh ali več enakovrednih poti.


Stopala sva po velikih ploščatih kamnih, ob katerih so rasle borovnice, v globeli pod nama je šumel potok. Po dobre pol ure hoje je gozd prešel v grmičevje, prepleteno z visokim, močvirnatim rastjem, izpod katerega so na dan vreli nešteti potočki, pred nama pa se je odprla planina, posuta z belimi madeži. Šele ko sva se jim približala, sva ugotovila, da gre za skale, med katerim so se pasle ovce in na trenutke je bilo težko razločiti med enimi in drugimi. Po planini je tekalo nekaj ovčarskih psov, za njimi pa sta počasi stopala pastirja, oblečena v črni usnjeni jakni in z visokima, zaobljenima klobukoma na glavah, ter z nežnimi žvižgi zbirala drobnico na kup. Ko sva dosegla skalnat rob planine, sej je pred kuliso prostranih pobočij karpatskih vršacev odprl pogled na čudovito modro jezero Bucura. Na označenih mestih v parku je mogoče kampirati, pri čemer je obala jezera gotovo ena od najlepših lokacij. Kamp ni bil pretirano poln, vzdolž južne obale je bilo raztresenih nekaj šotorov, med katerimi sta se pasla dva konja. Od jezera na okoliške hribe vodi ogromno poti, med drugim se je od tam mogoče vzpeti na vrh Peleaga, najvišjo točko gorovja Retezat. Midva sva jo mahnila na bližnje sedlo, od koder sva se še enkrat razgledala po zelenih pobočjih, nato pa se ob spremljavi rahlega dežja vrnila k izhodišču.


Čas hoje: 3h 45min
Skupna dolžina poti: 10,5km
Višinska razlika po poti: 818m

2. DAN

Skok v vzhodne Karpate: Krvavo jezero in mogočna soteska Bicaz


Naslednje jutro je sijalo sonce, od dežja osvežena pokrajina pa je bila kot nalašč za izlet. Mahnila sva jo na sever, vse do nevidne meje med pokrajinama Transilvanijo in Moldavijo.

Destinacija tega dne: Krvavo jezero in dih jemajoča soteska Bicaz.


Vijugala sva po široki cesti, tudi tokrat obdani z visokimi smrekami, izza katerih je sem ter tja pokukala kakšna prepadna stena ali ošpičen vrh. Bil je petek, začenjal se je vikend, čas, ko se številni Romuni odpravijo na tridnevni izlet v naravo in ko sva prispela do Krvavega jezera, sva doživela pravi kulturni šok: na njegovi obali se je trlo ljudi in pločevine, na nepreglednem številu stojnic so prodajali vse mogoče, iz povsod se je kadilo in dišalo je po hrani: nad ognjem so se pekli kurtoši, v olju cvrli langaši; otroški vrtiljak, postavljen na eni od teras nad jezerom, je delal s polno paro. Prebila sva se do lesenega podesta nad vodo, na katerem sta dva mladeniča veslanja željnim obiskovalcem brez prestanka izposojala čolne. Znašla sva se na nekakšnem sejmu in ta je bil postavljen sredi gozda, v osrčju narodnega parka.


Trajalo je nekaj minut, preden sva se končno prepustila toku. Povzpela sva se na deset minut oddaljeno ploščad z lepim razgledom na mlado jezero, nastalo v devetnajstem stoletju, ko se je z bližnje gore odlomil plaz skal in zaprl strugo potoka. Pri tem je poplavilo in polomilo gozd iz jelk, katerih razklana debla še danes gledajo iz vode. Okrog nastanka jezera krožijo vsaj tri legende in vsaka od njih na takšen ali drugačen način opisuje skalovje, ki se je v rečno dolino zvalilo z bližnjega hriba in pod seboj pokopalo enega ali več osebkov (ki so si to zaslužili ali pa tudi ne, zavisi od zgodbe), od tod pa izvirajo tudi vsa poimenovanja: Rdeče, Krvavo in včasih celo Morilsko jezero. V resnici ime izhaja iz rdeče barve jezerskega dna, na katerem se nahaja železova ruda. Oblaki, ki so se nabrali nad okoliškimi hribi, so se razpršili, midva pa sva nadaljevala vožnjo do nekaj kilometrov oddaljene soteske.


Romunija se lahko pohvali s številnimi soteskami, a je kanjon reke Bicaz gotovo eden najlepših. Spuščala sva se vse globlje, stene okrog naju so bile vse višje in vse bolj odsekane, sonce pa ponekod sploh ni več doseglo tal. S serpentinaste ceste se je vsake toliko odprl pogled na znamenito Oltarno skalo, ustavljala sva se na skoraj vsakem ovinku, nazadnje pa na najožjem, najglobljem in najnevarnejšem delu s pomenljivim imenom Hudičev vrat, kjer sva se sprehodila ob cesti, vzdolž reke in pod previsnimi stenami. Bilo je zares dih jemajoče.


3. DAN

Čudovito gorovje Bucegi: Babele, Sfinga in vzpon na Omu

Ko sva se naslednji dan peljala proti gorovju Bucegi, se nama niti sanjalo ni, kaj naju čaka, ko pa sva z glavne ceste odvila na Transbucegi, eno od najlepših gorskih cest, po katerih sva kdaj vozila, sva skoraj ostala brez besed. Za seboj sva pustila gozdno linijo in pred nama se je odprl razgled na prostrano, golo, pokrajino, polno zaobljenih zelenih vrhov, med katerimi se je vila lepa cesta. Bilo je kot v filmu.

Na koncu ceste sva stricu v uniformi plačala vstopnino v park, nato pa se po široki, precej obljudeni stezi, odpravila na pohod do najslavnejših znamenitosti planote: kamnitih struktur Babele in Sfinge. Do priljubljene turistične lokacije je bilo dobro uro hoda in kljub temu, da se je iz doline tja mogoče pripeljati tudi z gondolo, se nas je večina gor odpravila peš. Z erozijo nastale strukture na vrhu golega hriba so bile še bolj fascinantne, kot sva si predstavljala in kar lep čas sva se zadržala na vrhu. A to še ni bila najina končna destinacija tistega dne – po postanku, ki je vključeval malico, zajetno število posnetih fotografij in kar precej navdušenja nad razgledi, sva nadaljevala pot na Omu, najvišji vrh gorovja Bucegi.

Znova sva se navduševala nad odlično označeno planinsko potjo s poldrugim metrom visokimi drogovi, ki so si v gostem zaporedju sledili skoraj vse do vrha. Pot ni bila kratka, razgledi pa naravnost čudoviti. Hodila sva slabi dve uri, vmes pa se je zvrstilo malodane vse: strma pobočja, špičasti grebeni, mivkasta steza, pastirji z ovcami, odrezane stene, gromozanski ploščati kamni. Na vrhu, pri koči, ki stoji na 2507 metrih nadmorske višine in je naslonjena na ogromno skalo, se je odprl pogled na gorovja in doline daleč naokoli in močan veter je poskrbel, da je bila vidljivost naravnost fantastična. Do izhodišča sva se vrnila po isti poti in kar malo s težkim srcem zapustila planoto.

Čas hoje: 5h 20min
Skupna dolžina poti: 21,5km
Višinska razlika po poti: 724m

4. DAN

Transfăgărășan: čez Karpate po najboljši cesti na svetu


Ljubitelji najslavnejše britanske avtomobilistične oddaje boste zagotovo vedeli, da so Transfăgărășan, cesto, ki preči gorovje Făgăraș in Transilvanijo povezuje z Muntenijo na južni strani, v enem od prispevkov okronali za najboljšo cesto na svetu. Če vas količkaj zanima zgodovina pa se boste morda spomnili tudi, da je dal cesto v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, bojda za strateške namene, zgraditi tedanji romunski predsednik in diktator, ravno zaradi hitre, nepremišljene gradnje pa je znana tudi kot Ceaușescujeva neumnost.


Šla sva zgodaj, da bi se izognila gneči in odločitev se je izkazala za pravo: cesta, odprta le od julija do novembra, je namreč v teh nekaj mesecih vsak dan polna ovinkov željnih obiskovalcev in že zjutraj se je navzgor vzpenjalo kar nekaj avtomobilov. Po dolgih serpentinah sva vozila počasi, uživala sva v razgledu, se neprestano ustavljala in fotografirala in jasno nama je bilo, zakaj je vsak, ki se vzpne po teh slavnih ovinkih, nad njimi tako navdušen. Pogled na cesto pod nama je z bil vsakim višinskim metrom namreč bolj fantastičen. Pri jezeru Bâlea, preden cesta zapelje v predor, ki je z 884 metri najdaljši cestni predor v Romuniji, je že vladal manjši kaos, vključujoč nepregledno število vozil, stojnic in obiskovalcev, zato se na prelazu nisva zadržala prav dolgo in sva jo raje mahnila na drugo stran.


Nekje visoko nad nama se je dvigal Moldoveanu, najvišja gora v Romuniji, na južni strani predora pa se je odprl nov svet: še bolj zelen, bolj strm, bolj divji. Spustila sva se do jezu Vidraru, drugega najvišjega v Romuniji, nato pa se po dolgi krožni poti, čez kopico prelazov in za zaključek še mimo gradu Bran vrnila v Brașov.


Kaj iz trgovine Annapurna je bilo z nama?

Težko bi izbrala najljubšega od štirih dni, najboljšo od doživetih dogodivščin, ampak dejstvo je, da sva v tako kratkem času videla kar nekaj najlepših, najvišjih, največjih… in tega človek zlahka ne pozabi. Romunija je čudovita dežela in že danes se veselim vseh naslednjih potepanj. Iz prve roke lahko povem, da jih bo še na pretek.


Več o najinih romunskih dogodivščinah pa na www.vselepoinprav.si


Avtor: Lea Piškur

Celoten članek →

10 september 2021

Matterhorn

Švicarska gora Toblerone

30.7.2021 je bil zame dan D - dan, ki sem ga zadnje leto že zelo nestrpno čakala. Vzpon na najlepšo goro na svetu. Moja želja je bila, da goro premagam sama, brez gorskega vodnika in letos se nama je ponudila prva priložnost za takšen poskus.

Matterhorn je 4478 m visoka gora in spada med najtežje dostopne štiritisočake v Alpah. Ima štiri glavne grebene: jugozahodni - Levji greben, severozahodni raz - Zmutt, jugovzhodni - Furggen in severovzhodni greben Hornli po katerem sva se povzpela midva. Ta predstavlja najpogosteje plezano smer v današnjih časih. Gre za zelo dolgo smer, kar 1220 višinskih metrov nas od koče Hornli čaka na poti do vrha. Tehnične težave niso ekstremne, v glavnem se gibljejo v okviru III. stopnje.

1. dan

Täsch - Zermatt - Schwarzsee (2552 m) - Hörnli hut (3260 m)

V četrtek, 29.7.2021 se po naporni noči (vožnja v Täsch) zbudiva v zelo lep, sončen dan. Nič več ni treba premlevati kateri dan bova napadala vrh, v desetih minutah sva pripravljena za odhod. Spala sva v kampu, približno 2 km stran od Täscha (od tam vodi vlak v Zermatt) in poskusila srečo s štopanjem. Sva imela srečo? Itak! Izkazalo se je, da je bil ta gospodič namenjen v Zermatt in sva tako prihranila 16 švicarskih frankov za karto. Zermatt je območje kjer so avtomobili prepovedani, zato morajo tudi domačini parkirati avto pred samo vasjo. Tu se ljudje gibljejo peš, s kolesom, s konjskimi vpregami ali z neverjetnimi električnimi avtomobili.

V Zermattu se odpraviva na gondolo, ki vodi na Schwarzsee (2552 m), kar naju stane 115 švicarskih frankov za oba (povratna karta). Je zelo lepa izhodiščna točka za pohodnike in kolesarje. Škoda, da se nama je tako mudilo naprej. Jezero in razgled na okoliške vrhove pa je naravnost fantastičen!

Sledil je vzpon do Hörnli hut (3260 m), torej približno 700 višinskih metrov. Navdušenje se veča z vsakim korakom, tudi vreme je popolno in ta dan bi bil lahko najlepši za vzpon zaradi vremenske luknje - cel dan! Ves čas okrog Matterhorna leta helikopter, nama pa nič jasno, kaj se dogaja. Po poti navzgor do koče srečujeva nekaj ljudi, ki je ta dan poskusilo z vzponom. Seveda jih takoj povprašava, kako je bilo in do kam so prišli. Informacije me takoj šokirajo, bruhnem v jok. Kako je mogoče, da na tako lep dan nikomur ni uspelo? Potem zagotovo glede na vreme, ki je sledilo naslednji dan, nimava nobene možnosti. Torej, ta dan se je veliko ljudi podalo navzgor, vendar so zaradi težkih razmer in snega švicarski vodniki obrnili. Če obrnejo oni, nimaš tisti dan kaj početi tam gor. Seveda so nekateri nadaljevali z vzponom in posledično so jih ven reševali s helikopterji. Odločila sva se, da pot nadaljujeva do koče, kjer sva imela rezervacijo in se kasneje odločiva kaj bo z najinim vzponom. 

Pri koči sva imela kratko pavzo, da so se nama zbistrile misli, še posebej meni.. (smeh). Glede na to, da sva zapravila kar nekaj denarja, da sva prišla do sem, kočo sva imela rezervirano in ta dan ni bilo variante, da bi hodila nazaj v Täsch, sva se odločila, da najin cilj naslednji dan bivak Solvey Hut na višini 4003 m. Ker je bil pred nama še cel popoldan in noro lepo vreme, sva šla še isti dan preverit teren do višine 3500 m - tako točno dobiš vpogled, kje boš hodil naslednji dan v temi. 

Kako je z rezervacijo koče?  To je bila za naju največja skrb celo poletje - bo polno? bova rezervirala in uspela ujeti vremensko luknjo? Ta koča je ponavadi bookirana že celo leto vnaprej. Letos zaradi razmer na srečo ne :D. Rezervacijo opraviš na spletu in plačaš 50 € pristojbine. Do 30 dni pred prihodom lahko spremeniš termin, kasneje ob spremembi izgubiš ta denar. Letos je koča dokaj prazna in so posledično bolj prilagodljivi, nama ob spremembi termina niso odtrgali denarja.


Koliko stane nočitev v koči?  Nočitev  v skupni sobi pride 150 € na osebo, zraven ti pripada večerja in zajtrk. V kolikor želiš privatno sobo za dva, boš odštel 450 €.


Takole se je zaključil najin dan, z obilno, res dobro večerjo in najlepšim pogledom na sosedje gore. Zdaj pa spat, ker je treba že zelo zgodaj vstat. ;)

2. dan

Hörnli hut (3260 m) - Solvey Hut (4003 m) - Hörnli hut - Schwarzsee - Zermatt - Täsch

Budilka naju zbudi ob 4:00 zjutraj. Hitro se pripraviva in skočiva na zajtrk - ja prav ste slišali, za tiste, ki se odpravljajo na vrh gore, pripravijo zajtrk že ob tej uri. Večer prej pa ti pripada tudi vroč čaj, da napolniš čutare za na pot. Na zajtrku sem pričakovala, da bom videla kakšnega švicarskega vodnika, ki bo vodil pot na vrh.. Dan se je začel super, ker ni bilo niti enega! Po včerajšnjem dnem so se vsi odpravili v dolino. Ostalo nas je 7 pogumnih: dva španca, trije poljaki in midva. Na pot se podava prva.

Pot se začne s fiksnimi vrvmi. Da sva šla že dan prej pogledat del poti je bila odlična ideja, ker sva kar nekaj pridobila na času. Dobiš tudi občutek, kje gre prava pot. Skala je zelo krušljiva, zato skreniti s poti nebi bila najboljša ideja. Po dobri uri hoje sva doživela lep sončni vzhod in počakala španca, da nadaljujemo skupaj. 

Že na 3600 metrih se začnejo prave zimske razmere. Nič čudnega, če je vsako noč padal sneg! Odločimo se nadaljevati brez derez, ker smo bili hitrejši, na izpostavljenih delih pa si pomagamo s cepinom. Zelo se nam je mudilo, ker so bile ob 13h napovedane nevihte. Zaradi težkih razmer smo izgubljali na času. Poljakov pa ni bilo nikjer. Ves čas sva hodila navezana, španca celo pot brez varovanja. Vreme ni bilo kaj prida, tisti sonček, ki se je pokazal na vzhodu je že davno izginil za oblake. Ob nadaljevanju je španca zdelala višina. Na vsakih nekaj metrov je počival in lovil sapo. Midva nisva imela nikakršnih problemov razen minimalnega glavobola, ki je bil hkrati posledica dehidracije. Tik pred najinim zadanim ciljem, pa se stena postavi pokonci in je za odplezat en detajl smeri. Potem pa voilà, bivak Solvey Hut na višini 4003 m, do katerega smo v danih razmerah potrebovali dobre 3 ure.  

Midva sva mnenja, da je to to. Ne rineva z glavo skozi zid, ob 13h je napovedana nevihta in treba se je podvizat dol. Španca žal nista istega mnenja, eden se odloči za vzpon na vrh (sam), drug ga čaka v bivaku. Bivak ni bil prazen, notri so bili nekateri posamezniki že 24 ur - bivak se sicer sme uporabljati kot zavetišče v nujnih primerih. Bila sva že kar utrujena, na vrhu premražena ampak koncentracija ni smela popuščati - spust je veliko bolj zahteven kot vzpon. Natakneva si dereze in sledi prvi abzajl. 

Spust je bil res naporen. Potrebna je bila maksimalna pazljivost. Predvsem zato, ker je odjenjal sneg in je vse drselo. Vmes sva dobila družbo (na gori je bila je od dneva prej) in uspelo se nam je trikrat izgubit. Poljaki niso prišli niti do tam kjer se je začela prava borba s snegom, pa so bili večer prej prepričani, da gredo do vrha :). Zadnje pol ure nas je pral dež, sledilo pa je veliko olajšanje, ko smo dosegli kočo. Za pot dol sva potrebovala približno 4 ure. V koči si privoščiva zasluženo pivo aka Coca-Colo.. ker bi lahko samo še zaspala. Sledil je spust na Schwarzsee in lovljenje gondole do Zermatta. Za konec pa vlaganje še zadnjih atomov energije za štop do Täscha. 

Hvala Matterhorn za življenjsko izkušnjo. Že odštevam do dneva, ko se spet vidiva, ampak takrat na vrhu!

Kaj iz trgovine Annapurna je bilo z nama?

Avtor: Neva Pančur

Celoten članek →

27 avgust 2021

Kako ostati hidriran, ko vam na poti zmanjka vode

Težke razmere, visoke temperature in večdnevni pohodi zahtevajo stalno oskrbo telesa s tekočino. Vprašanje je, kako ostati hidriran, ko nam je zmanjka? Najprej poglejte kaj od pijače in hrane ste vzeli s sabo, nato pa poglejte okolico v kateri se nahajate.


V nahrbtnik spakirajte jodove tablete ali drugo obliko za filtriranje vode. Jodove tablete čistijo skoraj vsak vir vode in vas lahko rešijo pred dehidracijo, utrujenostjo in boleznijo, če v bližini najdete vodo.

Preprosta pred-pohodniška rutina: ne popijte preveč kave, kole ali čaja; popijte 2-3 kozarce vode preden greste (ali 2 kozarca vode in kozarec soka/ športnega napitka); pojejte obrok z nekaj sadja ali zelenjave.


Zakaj? Ker bo to zelo vplivalo, kako boste naslednje pol dneva ali cel dan preživeli na poti. Naše telo med spanjem postane dehidrirano, zato je pomembno, da popijete tiste 2-3 kozarce vode preden se odpravite v gore.


Če se odpravljate v okolje, kjer ni veliko vode, doma spakirajte 'backup' - hrano, ki vsebuje veliko vode (citrusi in korenje so dober primer) ali izotonične gele. Mogoče ne pomislimo na banano in zeleno, ko govorimo o hrani ki vsebuje veliko vode, ampak sta oba odlična izbira ker vsebujeta veliko kalija (banana) in natrija (zelena).

Prepoznate simptome dehidracije? Zelo so podobni utrujenosti, bodite pozorni na suha usta, občutek zaspanosti, vrtoglavico, glavobol in suho kožo. Drug simptom je majhna količina urina, ki ga izločite. Če se počutite zelo utrujeno, poiščite senco in se čimprej rehidrirajte s tem kar imate na voljo. 


Biti popolnoma brez vode na poti je problem. Če najdete izvir vode, ki teče iz skale, vodo lahko običajno pijete brez filtriranja. Voda iz drugih virov (slapovi, deroča voda, stoječa voda) pa je lahko očiščena z jodom. 2 % jodova tinktura zahteva le pet kapljic v liter vode. Vodo potem pustite stati eno uro, da se očisti pred virusi in bakterijami, vključno z giardijo. Pri uporabi jodovih tablet morate počakati vsaj 30 minut.


Danes lahko v lekarnah in športnih trgovinah kupite tablete za dezinfekcijo vode (različne aktivne snovi: natrijev dikloroizocianurat/ stabilizirani klor in srebrovi ioni/ jod/ klor). Voda ima lahko po uporabi tablet priokus, ki ga lahko nevtralizirate z nevtralizacijskimi tabletami. 

Nimate joda? Če imate pri roki kuhalnik, je prekuhavanje še en učinkovit način za čiščenje vode. Potem ko voda zavre, običajno zadostuje, da burno vre še eno minuto. Ker se pogoji delovanja na mikroorganizme spreminjajo z naraščajočo nadmorsko višino, je najbolje vretje podaljšati. Zaradi večje varnosti priporočamo, da voda vre tri minute. Pozimi, ko vas obkroža veliko snega, ni dodatnega problema z iskanjem vira vode - enostavno stopite sneg, zato je kuhalnik 'lifesaver'. Primusov kuhalnik Lite + Stove je kompakten, vse-v-enem kuhalnik, ki vodo zavre v nekaj minutah in je najlažji sistemski kuhalnik na trgu. 

Celoten članek →

19 avgust 2021

Spanje pod milim nebom

Spanje v šotoru pod zvezdnatim nebom, se sliši kot hotel s petimi zvezdicami. Žal, pa se take avanture pogosto končajo z neprespanimi nočmi. 

Tukaj je vse, kar morate vedeti, da boste ob naslednjem poskusu dobro spali, kjerkoli to bo.

Ste že kdaj morali prespati zunaj, ker je bil bivak preveč poln? Se vam je strgala tista poceni viseča mreža in ste iskali ravno podlago na kamnih? Nič hudega, vse te nesreče naredijo odlične zgodbe -  vse neprespane noči, pa bodo odlična lekcija za prihodnost. Pohodništvo je prvotno povezano s trpljenjem, neprespanimi nočmi, bolečimi okončinami in odštevanjem ur do jutranje svetlobe. Ni pa treba, da je tako. 


Spanje na prostem je lahko in bi tudi moralo biti tako udobno kot je spanje doma. Oprema za kampiranje je v zadnjih letih napredovala do te mere, da nudi udobje in toploto, čeprav zavzame zelo malo prostora. Torej, kako do niza odličnega spanca na daljših ali krajših dogodivščinah, v različnem vremenu z uporabo enega kompleta za spanje? S temi triki v rokavu, lahko ustvarite udobje kjerkoli boste, tudi v najhladnejših nočeh. 

1. Izbira pravega kompleta za spanje

Ta zajema: spalno podlogo, spalno vrečo, spalno rjuho in vzglavnik. Na izbiro pa vpliva več dejavnikov, kot so: izbira dejavnosti, telesna višina, spol (unisex, specifično za ženske), najnižji temperaturni razpon - kjer največkrat spite, teža opreme, tip spalne podloge, debelina spalne podloge, oblika spalne vreče, polnilo spalne vreče (puh ali sintetika), vaša prioriteta pri izbiri spalne rjuhe in osebna izbira vzglavnika.

2. R-vrednost

Sposobnost blazine, da vas izolira od mrzlih tal, je ključnega pomena pri spanju na prostem ali v šotoru v mrzlih mesecih. Temperaturna razlika med vašim telesom in tlemi je lahko več kot 20 stopinj, zato je dobro imeti toplo blazino. Če bi na primer spali na tleh brez blazine, bi vas mrzla tla ohladila 160-krat hitreje kot mrzel zrak okoli vas. Velja neko osnovno načelo, da bolj kot je blazina debela, bolj je topla. Nekateri proizvajalci merijo toploto blazine z R-vrednostjo, ki pa žal ni poenotena, tako da se nanjo ne gre najbolj zanašati. Spodnji graf velja za blagovno znamko Therm-A-Rest. Več o izbiri blazine si lahko prebere tukaj.

9. Sonce gre spat, mi pa tudi

Da se boste res dobro spočili potrebujete dovolj spanca. Na prostem ste deležni najlepših sončnih zahodov in vzhodov, ne zamudite te priložnosti. 

10. Lokacija

Neravna površina vedno povzroča nevšečnosti - drsenje spalne podloge, prevračanje, luknje in izbokline. Za dober spanec se raje sprehodite malo dlje. Izogibajte se izpostavljenim odprtim površinam, raje izberite drevje za zavetje pred vetrom. Poglejte kje zahaja in vzhaja sonce. Jutranja svetloba na šotoru je eden največjih čudežev.

11. Prepričajte se, da ste sami

Pojdite stran od ljudi in cest. Verjetno se odpravljate na takšno dogodivščino, da najdete svoj mir in se spočijete. 

12. Stranišče

Če vas lulat, pojdite! Prazen mehur je boljši od polnega, ne glede na to kako mraz je zunaj. 

Preden greste spat, določite območje 'stranišča'. Ni ga zabavno iskati v temi, dežju in mrazu. Ponoči imejte čelno svetilko pri roki. In dobro je, če greste pred spanjem lulat. ;)

13. Ostanite suhi

Opremo v nahrbtniku lahko spakirate v kompresijske vreče, tako bo ostala suha v primeru nalivov hkrati pa boste imeli več prostora v nahrbtniku. Ko pridete domov poskrbite, da shranite spalko izven vreče, ker tako ohranite življenjsko dobo puha. Priročna oprema je prevleka za nahrbtnik, ki vam ne bo zavzela veliko prostora. Poskrbite, da imate tudi na sebi kvalitetna oblačila. 

Da povzamemo vse skupaj: kupite najbolj kvalitetno opremo, ki si jo lahko privoščite. Napihljive spalne vreče nudijo najboljšo kombinacijo med nizko težo in udobjem. Spalne vreče polnjene s puhom ponujajo najboljše razmerje med toploto in težo, vendar se v vlažnem okolju bolje odnese sintetično polnilo. Tri-sezonski šotor je po navadi najbolj vsestranska izbira. Če se odločate po obliki, je iglu šotor ustrezna izbira za bolj izpostavljene površine (za v hribe) in trdo podlago. Tunelski šotor je boljša izbira za v deževno vreme, ker vam daje več prostora za sušenje opreme in kuhanje znotraj.

Celoten članek →

13 avgust 2021

Izbira majice za pohodništvo v poletnih dneh

Vročina je pogosto veliko večji izziv kot dež. Medtem ko dež zelo spoštujemo, se sonce in vročino po navadi podcenjuje. Torej, ko mnogi med nami v dež vzamemo visokokakovostno in sveže impregnirano nepremočljivo jakno, bomo iz omare vzeli prvo majico, ki smo jo našli - ker kaj bi lahko šlo narobe. 

Čeprav za poletno pohodništvo ne potrebujemo veliko oblačil in nam ni mar za kakršnokoli čebulno oblačenje, pa je treba tisto malo kar oblečemo, izbrati previdno. Medtem, ko se ena nekvalitetna majica izgubi med štirimi sloji oblačil, pa samo en sloj oblačil ne dopušča napak. 


Vse se začne in konča pri izbiri pravega materiala. Kateri vam najbolj ustreza?

Bombaž - za sprehode

Bombaž je naravni material, ki je znan po svoji zračnosti. Iz več razlogov pa ni idealna izbira za športne dejavnosti, temveč bolj za prosti čas in lažje sprehode, ko se ne prepotite. Bombaž je sam po sebi eden najprijetnejših materialov, je zelo mehak, enostaven za pranje in trpežen, obstaja pa en velik problem. 


Bombaž ne odvaja vlage, ampak jo vpije. Ob športnih aktivnostih boste ostali mokri in neprijetnega vonja, zato so bombažne majice boljša izbira za v planinsko kočo, za večer v kampu ali sprehod ob jezeru.

Celoten članek →

28 julij 2021

Klasična kava na prostem

Kako lahko skuhate popolno skodelico kave na prostem?

Ne trudite se s fino opremo; ne potrebujete je. Kuhanje okusne kave na prostem je preprosto. Takole se lotite tega opravila.

Dodajte nekaj zvrhanih žlic kave v približno pol litra vode in jo nato segrejte skoraj do vrelišča. Nato naj kava stoji približno štiri minute, da se ustvari kavna usedlina. Kavo nato počasi nalijte v skodelico - tako, da kavna usedlina ostane v posodi. 

Za mrzlo kavo: če nimate možnosti, da bi segreli vodo, poskusite s hladnim kavnim ekstraktom. Namočite zmleto kavo v čisto hladno vodo preko noči, najmanj za dvanajst ur, da vas bo zjutraj pričakala popolna hladna kava. Hladna kava je izvrstna za poživitev na poletno jutro. 

"Kakor hrana ima kava zunaj boljši okus."

1 Kakovostna kava

Vedno uporabite kavo dobre kakovosti. Odmislite instant zadeve. Raje kupite mleto kavo v svoji najljubši pražarni. 


2 Čista voda

Uporabite čisto vodo. Vedite, da bo okus vode vplival na okus kave. Zato se vedno prepričajte, da voda nima močnega okusa.


3 Brez filtra

Ne obremenjujte se z zapleteno opremo, ne potrebujete jo. Namesto tega zakuhajte kavo v vodo. 

Gremo ven in ne glede na vreme uživajmo ob dobri skodelici kave na prostem. ;)

Celoten članek →

23 julij 2021

Kuhinja na prostem

Samo zato, ker preživljate konec tedna v naravi, še ne pomeni, da se morate zadovoljiti z zamrznjeno posušeno hrano. Tukaj je nekaj primerov relativno raznolikih in povsem slastnih obrokov, ki bodo dodali še nekaj pridiha pri prijetnem večeru okrog tabornega ognja.

Dober tek!


Enolončnica iz paradižnika in gomoljne zelenjave

Sestavine (6 porcij)

2 stroka drobno nasekljanega česna

2 pločevinki (400g) pelatov

350g na drobno narezanega pastinaka (lahko zelena)

100g fino narezane artičoke

2 na kocke narezani bučki

2 žlički hladno stiskanega kanola olja (ali drugega)

6 drobno nasekljanih osušenih marelic

2 pločevinki (230g brez tekočine) kuhanega rumenega graha ali čičerike

1 žlica jabolčnega kisa

sveža zelišča ali sušena (npr. pehtran ali peteršilj)

sol in sveže mlet črni poper


Omehčano zeleno zelje:

100g zelenega zelja

1 žlica hladno stiskanega kanola olja (ali drugo)

ščepec soli


Ocvrti riž:

6 porcij riža

1 žlica jedilnega olja

1-2 žlici mešanice začimb

sol

Postreči s

Humusom, kislim kruhom


Navodila

Česen popražite na olju. Dodajte paradižnik in gomoljno zelenjavo ter pustite, da vre deset minut, da se zelenjava zmehča. Dodajte zelišča, marelice in grah. Pustite vreti še pet minut. Začinite s kisom, soljo in poprom.

   Liste zelja narežite na majhne koščke. Vtirajte olje in ščepec soli, dokler se zelje ne zmehča. Pogrejte nekaj olja z mešanico začimb. Dodajte predhodno kuhan riž in cvrti nekaj minut. Vse skupaj dobro premešajte in začinite s soljo-

   Enolončnico postrezite z zeljem, ocvrtim rižem, humusom in kislim kruhom.


Sladki pečeni krompir s salso in feto

Sestavine(2 porciji)

2 sladka krompirja

4 paradižniki

1/2 rdeče čebule

1/2 zelenega čilija

sok ene limete

oljčno olje

1 jedilna žlica drobno nasekljanega koriandra

sol in črni poper

50g feta sira

aluminijasta folija

Navodila

Sladki krompir zavijte v aluminijasto folijo in postavite v žerjavico. Pecite 35-40 minut oz. do mehkega .

   Paradižnik razporedite na četrtine in odstranite semena. Meso (paradižnika) narežite na majhne kocke. Rdečo čebulo in čili drobno narežite na kocke. Paradižnik, čebulo in čili zmešajte, da dobite salso. Dodajte sok limete, malo olivnega olja in sesekljan koriander. Začinite s soljo in črnim poprom.

   V pečen sladki krompir naredite zarezo in izdolbite odprtino. Napolnite jo s salso. Končajte z drobljeno feto na vrhu.


Huevos Rancheros

Sestavine (4 porcije)

100g mesa klobase chorizo (ali druga klobasa)

1 čebula

1 svež čili

2 paradižnika

1 pločevinka fižola

1 strok česna

kumina

4 jajca


Navodila

Meso klobase chorizo prepražite, dodajte na kocke narezano čebulo, čili, paradižnik in fižol ter pustite kuhati nekaj minut. Dodajte kumino, sol in poper.

   V gosti omaki naredite štiri majhne izdolbine in v vsako dajte jajca. Pustite, da se jajca pečejo, dokler ne postanejo bela. Postrezite z omako čili in sveže mletim poprom.

   Ime tega recepta pomeni 'Jajca lastnika ranča' - fantastičen zajtrk, ki je res okusen!


Vir: inspiracijski katalog Fjällräven: Narava čaka, pomlad/poletje 2021

Celoten članek →

13 julij 2021

V gore z udobnim korakom

"Kupil si bom nov par pohodnih čevljev." Mogoče lažje rečeno kot storjeno. Torej kako izbrati pohodne čevlje? Verjetno se boste znašli v izložbi ali spletni trgovini s prevelikim naborom čevljev.  Lahki pohodni čevlji, lahki treking čevlji, nizki pohodni čevlji, srednje visoki pohodni čevlji, visoki pohodni čevlji,.. Kako se odločiti?

Tukaj ne bomo odkrivali znanosti o pohodnih čevljih, vam bomo pa predstavili jasen pregled glavnih vrst pohodniške obutve in razlike med njimi. 


Različni proizvajalci uporabljajo različne izraze, zato lahko pride do zmede. Ena blagovna znamka se lahko odloči za pohodni čevelj, druga pa ga bo poimenovala treking čevelj. Enako je v trgovinah. Nekdo vam bo prodajal lahek treking čevelj, drug pa lahek gorniški čevelj. 


Če se sprašujete kako izbrati pohodne čevlje, vam bodo tukaj pomagale kategorije pohodnih čevljev.

Hanwag deli pohodne čevlje v kategorije  A - D. Nekateri modeli čevljev pokrivajo dve kategoriji oz. stojijo nekje vmes.


Glavni kriterij za predalčkanje čevljev v kategorije je torzijska trdnost čevlja - kako prožen je podplat, ki omogoča primerno upogljivost čevlja po dolžini in širini. To se giblje od zelo upogljivega (obutev za prosti čas kategorije A) do zelo trdega čevlja (gorniška obutev kategorije D). 


Bolj ko je prožen podplat, večje je udobje pri hoji. In obratno: bolj trden je podplat, večja je stabilnost in podpora. To zagotavlja zanesljivost na neravnih poteh s kamni, skalami in koreninami.

"Kot splošno pravilo velja, da težji kot je teren, trši naj bo podplat vaše obutve."

Na pohodno obutev vplivajo številni dejavniki, kot je višina čevlja in prožnost. Poleg tega pa še značilnosti kot so: zanesljivost in teža. 


Splošne kategorije A, B, C in D za pohodništvo in gorništvo so dober začetek za izbiro prave obutve, čeprav podajajo le informacijo o trdoti in prožnosti podplata. Če želite bolj v podrobnosti, Hanwag razdeli obutev glede na področja uporabe:


- Travel

- Hike

- Trek light

- Trek

- Rock (Alpin)

- Mountain (Alpin)

Pregled po kategorijah


Travel

Večnamenska obutev za sprehode, kratke pohode, kakor tudi vsakodnevno uporabo. Lahki in nizki čevlji z dobrim zračenjem, ki so hkrati zelo udobni. Zgornji del čevlja je mehek in prožen, največkrat narejen iz sintetike. So robustni in vzdržljivi z možnostjo zamenjave podplata zaradi lepljene konstrukcije.


Poseben primer je kategorija C

Ko razmišljate o tem kako izbrati pohodne čevlje in gledate tabelo, si morda mislite: višja kot je kategorija, višji je čevelj. Kategorija C je izjema (Rock). Nekateri modeli kategorije C so nizki pohodni čevlji. Zakaj?  Ker so pristopni čevlji namenjeni pristopom do stene in lažjem plezanju ali feratam.


Za plezanje je bolj pomembna svoboda gibanja gležnja kakor zaščita pred zvinom. Zato nekateri navdušenci nad feratami raje izbirajo to kategorijo čevljev.


Kategorija C ima zelo trd podplat zaradi natančnosti v skali pri plezanju. Zato tudi ne spadajo v kategorijo A ali B, ki imata bolj mehak podplat za večje udobje pri hoji.


So bolj ozki (narrow fit) za podoben učinek kot plezalniki.

Lahki pohodni čevlji

Vedno več pohodnikov se odloča za nakup lahkih pohodnih ali gorniških čevljev. To je razumljivo, ker na koncu moramo dvigovati čevelj vsak svoj korak. In vsak dodaten gram zahteva več energije.


Zato vedno večje število ljudi, težo vidi kot enega najpomembnejših dejavnikov pohodniške obutve. Lahki pohodni čevlji pomenijo lahke, enostavnejše pohode -  je res tako?


Klasični usnjen pohodni čevelj (kategorije A/B) je lahko težji kakor čevelj iz kategorije C. Zato obstaja nekaj razlogov: zgornji del gorniškega čevlja pogosto uporablja večji delež sintetičnega materiala (ki je lažji od usnja) in ima trši podplat, ki je na splošno tanjši in nudi manj blaženja.


To pomeni, da je teža le eden izmed mnogih dejavnikov, ki jih morate upoštevati pri vprašanju: kateri pohodni čevlji so pravi zame?

Kateri pohodni čevlji so pravi zame?

Zdaj razumete različne kategorije, ki vam pomagajo pri izbiri in razumevanju razlik različnih vrst čevljev. Seveda je pri iskanju prave obutve treba upoštevati celo vrsto dejavnikov:

  • zgornji del čevlja - kako visok naj bo?
  • značilnosti - na primer ali potrebujete zaščitno gumo?
  • teža - čeprav ni vse
  • področje uporabe - zahtevnost terena
  • osebni dejavniki - zanesljivost na težjem terenu in splošna kondicijska pripravljenost
  • nahrbtnik - težji kot je, trša naj bo vaša obutev
  • pričakovane vremenske razmere
  • izgled - navsezadnje videz šteje
  • prileganje - verjetno najpomembnejši dejavnik, ker na koncu tudi najboljši čevelj na svetu ni preveč koristen, če se ne prilega pravilno

Ali smo na kaj pozabili? Upoštevati je treba tudi ceno ter razmerje med ceno in kakovostjo. Hanwag izdeluje pohodniške čevlje in obutev iz najboljših materialov z uporabo najkakovostnejših čevljarskih tehnik.


Še zadnji nasvet: če ste v dvomih, izberite čevelj ene kategorije višje. Nošenje neprimernih čevljev lahko preobremeni vaše noge in povzroči poškodbe vezi ali tetive, lahko pride tudi do zvina gležnja zaradi pretežkega nahrbtnika.


Upamo, da se boste ob svojih dogodivščinah zabavali kolikor vas bodo nesle noge. ;)

Celoten članek →

09 julij 2021

Plastični planet

 Nedavne raziskave so pokazale, da  bo leta 2050 v oceanih več plastike kot rib, če ne bomo spremenili svojih trenutnih navad in postopkov ravnanja z odpadki. Kako se je to zgodilo in ali obstaja način, da preprečimo to norost? Pa poglejmo. 

    Sredi 19. stoletja so sloni dobili novega  sovražnika - biljard. Tokrat so bile krogle narejene iz naravne slonovine. Ko je igra postajala vse bolj priljubljena, se je zakol slonov okrepil. V poskusu  zaustavitve barbarstva je podjetje iz New Yorka ponudilo 10.000 ameriških dolarjev človeku, ki bi lahko našel nadomestilo za slonovino. Izumitelj John Wiley Hyatt se je posvetil tej priložnosti in leta  1869 je bil pripravljen predstaviti, kaj bo rešilo slone pred izumrtjem - prvi sintetični material, ki ga  je kadarkoli naredil človek - plastika. Lahko je bila izdelana v najrazličnejših oblikah in hitro je postala nadomestek ne samo za slonovino, temveč tudi za želvje oklepe in roževino. 


V letih, ki so sledila, so se nenehno razvijale nove vrste plastike. Druga svetovna vojna je še  pospešila njen razvoj. Najlon, ki so ga leta 1935 izumili v  družbi Wallace Carothers, je bil med  drugim uporabljen za padalce in vrvi.  Pleksi steklo je zamenjalo steklena okna v letalih. In tako  naprej. Ocenjuje se, da se je proizvodnja plastike v drugi svetovni vojni le v ZDA povečala za 300%.


Težave se začnejo pojavljati 

Šele v 60. letih prejšnjega stoletja so se Američani začeli bolj zavedati okoljskih težav in začeli  dvomiti o plastiki. Takrat so bila poročana tudi prva opažanja o plastičnih odpadkih v oceanih. Knjiga "Tiha pomlad" (Silent spring), ki jo je leta 1962 napisala Rachel Carson in okoljske katastrofe,  kot je veliko razlitje nafte ob obali Kalifornije so spodbudile skepticizem javnosti do nekoč  neoporečnega in zelo hvaljenega materiala. Takrat se je začel oblikovati slab   sloves, ki ga ima  danes plastika. Kljub temu se je onesnaževanje s plastiko v naših oceanih še naprej povečevalo in  se do danes še ni nehalo. 

 

    

 KAKO PLASTIKA KONČA V OCEANU


Obstaja na stotine načinov, kako plastika najde svojo pot v ocean. Vendar pa glede na Svetovni  sklad za prostoživeče živali in rastile (WWF) obstajajo trije primarni načini, na katere plastika, ki jo uporabljamo vsak dan, konča v   oceanih. 


Metanje plastike v smeti, ko jo je mogoče reciklirati

Pri prevozu smeti na odlagališča plastiko zlahka odpihne zaradi majhne teže. Pogosto konča v vodotokih, ki  vodijo v ocean.


Onesnaževanje

 Če na ulico odvržete smet, ta  ne izgine. Samo spremeni svojo lokacijo. Običajno je to   najprej odtok, ki vodi do reke,  ki vodi do morja.


Sistemi za odpadno vodo

Če kdaj obiščete obrat za odpadne vode, boste videli, da se po naših straniščih splakne veliko več, kot le papir. Ogromna količina bombažnih palčk in drugih sanitarnih izdelkov, ki jih najdemo v kanalizacijskih sistemih, je presenetljiva.

ZAKAJ VAM NE BI SMELO BITI VSEENO?


Če bi vedeli, kar vemo danes, ko smo poimenovali svoj modri planet, bi verjetno našli bolj primerno  ime kot 'Zemlja', na primer 'Voda' ali 'Ocean'. Ne samo zato, ker je 71 odstotkov planeta pokritega z  vodo, ampak tudi zato, ker smo na toliko načinov odvisni od oceanov. Uravnavajo temperaturo po  vsem svetu, pretvorijo tretjino vsega ogljikovega dioksida v atmosferi. Proizvajajo več kisika kot vsi deževni gozdovi na planetu skupaj. Skoraj vse konce sveta oskrbujejo s pitno vodo v obliki dežja.  Delujejo kot shramba za več milijardo ljudi, ki se zanašajo na ribe kot svoj glavni vir beljakovin in laboratorijem zagotavljajo pomembne farmacevtske sestavine. Nenazadnje, naši oceani so kraj, kjer  se je nekoč začelo   življenje.

        EDINA REŠITEV JE SPREMEMBA NAVAD

Svojim oceanom dolgujemo veliko. Kljub temu pa letno pustimo, da v njih konča osem milijonov ton plastike. Če želimo nekaj vrniti, lahko prenehamo prispevati k onesnaževanju s plastiko. Tu je nekaj primerov, kako lahko prispevate k zmanjšanju količine plastike v morskem okolju - preprosto s spreminjanjem nekaterih svojih vsakodnevnih navad in rutin.

   Kavo pripravite v skodelici   
     za večkratno uporabo

Pripravite svojo skodelico za večkratno           uporabo vsakič, ko naročite kavo
za seboj.


  Poberite jo

Ko plastiko najdete tam, kjer nebi smela biti,
 jo poberite in odnesite v koš
 za recikliranje.


            Recite NE plastičnim slamicam

Plastične slamice so zanič. Če lahko pijete brez slamice, to storite. V nasprotnem primeru uporabite kovinsko slamico. Vaša pijača bo boljšega okusa, ko boste pomislili, kako ste ravno rešili planet pred še enim nepotrebnim plastičnim predmetom. 


Ne kupite ničesar v plastenki

 Plastenke so najbolj pogost odpadek na plažah po vsem svetu. Da je še slabše, njihovi pokrovčki pogosto končajo v želodcih morskih galebov. Namesto tega pijačo kupite v steklenicah. Bo imela tudi boljši okus.

Ne uporabljajte plastičnega pribora

Če ga morate uporabiti, ga uporabite večkrat. Ali pa izberite razgradljivo alternativo.

FJÄLLRÄVEN IN TRAJNOST

"Nikoli se ne usedemo in sprostimo, misleč, da je to, kar počnemo zdaj, dovolj dobro."

Imate izdelek s to oznako?

Fjällräven se zavzema za projekte in zamisli, ki na prvo mesto postavljajo okolje. Iz tega razloga so ustvarili tudi pobudo Arctic Fox Initiative. Finančna sredstva zbirajo s prodajo izdelkov z oznako Arctic Fox Initiative. V kolikor ste kupili kakšnega ali več - dovolite, da se vam zahvalimo, ker pomagate podpirati spodaj naštete projekte. 

S tem podpirate prizadevanja naslednjih projektov

Leave Not Trace, center za etiko aktivnosti na prostem, je nepridobitna organizacija, ki se posveča zaščiti okolja tako, da posameznike uči, kako uživati v naravi na odgovoren način. 


The 2 Minute Foundation, je dobrodelna organizacija, ki si prizadeva, da si vsakdo vzame 2 minuti svojega časa za čiščenje zemlje. Verjamejo, da lahko preprosta, dosegljiva dejanja ustvarijo veliko spremembo. Organizacija je odgovorna za pobude #2minutebeachclean, #2minutelitterpick in #2minutestreetclean.

Pomagajte tudi vi, z nakupom nahrbtnika iz kolekcije Kånken Art

Celoten članek →

24 junij 2021